mnenje o upravičenosti sprejemanja provizij

Urad za preprečevanje korupcije Vlade Republike Slovenije nam je v odgovor našega dopisa z dne 15. maja 2003, 16. septembra 2003 poslal naslednje mnenje o upravičenosti sprejemanja provizij (mnenje zavedeno na uradu pod šifro 035-1/2003,2):

Spoštovani!

Dne 15.5.2003 smo prejeli vaš dopis, v katerem nas prosite za izdajo mnenja o sprejemanju provizij, ki jih nekaterim arhitektom dajejo nekateri izvajalci in dobavitelji gradbenih proizvodov in opreme. Tematiko smo skrbno proučili, v nadaljevanju pa vam podajamo naše neobvezno pravno mnenje, ki temelji na podatkih, ki ste nam jih posredovali.

V okviru obligacijskega prava spada razmerje med arhitekti, izvajalci in dobavitelj na eni strani ter investitorji oziroma naročniki na drugi strani med pogodbena razmerja, ki so v sodobnem civilnem pravu načeloma dipozitivne narave. To pomeni, da stranke same določajo vsebino obveznosti v okvirjih Ustave, zakonov in morale. V konkretnem primeru sta nujni sestavini pogodbe med naročniki in arhitekti cena in predmet pogodba, to je izdelava projekta, opravljanje storitev ali dela. Pogodba je skljenjena, ko se stranki sporazumeta o njunih bistvenih sestavinah. V našem primeru pa cena, ki je določena za izdelavo projekta, ne predstavlja vrednosti, ki bo v resnici plačana, saj lahko arhitekt ponudi nižjo ceno, ker bo del plačila dobil v obliki provizije od dobavitelja. Pogodba med arhitektom in naročnikom je veljavna, najverjetneje pa gre za izigravanje drugih predpisov.

Tako lahko takšna dejanja ocenimo kot nelojalno konkurenco, ki je v zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 56/99) opredeljena v 10. členu, ki prepoveduje zlorabo prevladujočega položaja. Omenjeni zakon velja za pravne in fizične osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost in to ne gleda na njihovo pravno obliko in lastninsko pripadnost. S prevladujočim položajem na trgu je mišljen položaj, ko ima konkurent na trgu boljši položaj glede na možnosti za financiranje, nakup in prodajo ali glede na dejstva, ki druge ovirajo pri vstopu na trg. Prevladujoč položaj ni prepovedan, pač pa je prepovedana zloraba takšnega položaja, predvsem v obliki neupravičenega zviševanja ali zniževanja cen, uporabe neenakih pogojev za primerljive posle z drugimi poslovnimi partnerji, kar le-te postavlja ali sili v konkurenčno slabši položaj ipd.

Ob vsem tem gre tudi za kršitev vsaj dveh členov Moralnega kodeksa arhitektov, ki v 11. členu določa da arhitekt ne sme ne ponuditi ne prevzeti storitev za nižjo ceno kot je določena s ceniki, niti ne sme pristati na nobeno odločitev v svoji projektni dokumentaciji, ponudbi izvajalca ali dobavitelja, ki bi bila povezana s finančnimi koristmi njega samega ali njegove projektne organizacije (14. člen).

Glede na 244. člen Kazenskega zakonika RS (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94, 23/99 in 110/02) bi povezali s petim odstavkom 126. člena v opisanih dejanjih lahko našli celo znake kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic, za katerega je zagrožena kazen do pet let zapora.

Predlagamo vam, da člane vašega društva opozorite na problematiko in jih seznanite z zakonodajo s tega področja ter z Moralnim kodeksom arhitektov.

Lep pozdrav!

Pripravila: Nina Radulovič, višja svetovalka

Podpisan: Boštjan Penko, direktor Urada za preprečevanje korupcije