|
|
|
projekt meseca
|
|
|||||||||||||||||||||||||||||||
![]() |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||
nominacije za odličja sklada arhitekta Plečnika za leto 2004 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||
Poročilo o delu žirijeŽirija za podelitev Plečnikovih odličij, ki so jo sestavljali krajinska arhitektka Alenka Kolšek in arhitekta Arne Vehovar ter Vesna Vozlič, je na prvi seji dne 27.3.2004 pregledala predloge, prispele na naslov Društva arhitektov Ljubljana, Sklad arhitekta Jožeta Plečnika. Rok za oddajo predlogov je bil, na podlagi razpisa, objavljenega 30.3.2004 v časopisu Delo, do 26. marca 2004. Ker se je eden izmed predlogov nanašal na avtorsko delo Vesne Vozlič, je izstopila iz žirije. Zamenjal jo je Boris Briški. Na drugi seji, dne 6.4.2004, je komisija ponovno pregledala prispele predloge. Prispelo je 35 predlogov za odličja, od tega 1 predlog za nagrado za življenjsko delo in 4 predlogi za študentska priznanja. Tretja in četrta seja sta potekali v znamenju skupnih ogledov predlaganih del. Na peti seji dne 20.4.2004 je žirija enotno in dokončno oblikovala predloge nominacij: |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||
NOMINACIJI ZA PLEČNIKOVO NAGRADO ZA ARHITEKTURO IN KRAJINSKO ARHITEKTURO |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||
![]() |
Zabaviščni , trgovski in poslovni center Portoval, Novo mesto prof. Janez Koželj, u.d.i.a., Jože Jaki, u.d.i.a. Angažiran poskus drugačne zasnove zahtevnega večnamenskega kompleksa, ki v sodobnih mestih prevzema vlogo mestnega središča, čeprav je največkrat postavljen na njegovo obrobje. Objekt je inovativen na vseh nivojih arhitekturnega ustvarjanja. Na nivoju mesta se ukvarja z ureditvijo širšega območja in navezavo na mestno središče. V zasnovi arhitekture tvori kompleksen, a berljiv preplet programskih sklopov, ki uporabnikom nudijo presenetljiva prostorska doživetja. V detajlu in izboru materialov je asketski in raziskujoč. S sprejemanjem programu lastnih logičnih izhodišč ter njihovim doslednim nadgrajevanjem je avtorjema uspelo ustvariti zgledno arhitekturno stvaritev, ki postavlja nova merila za reševanje tovrstnih nalog. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||
![]() |
Gimnazija Ptuj Janko J. Zadravec, u.d.i.a. Prva gimnazija Ptuj je nameščena v neprijazen, zahteven teren. Z učinkovito razmestitvijo prostorov, jasno in funkcionalno členitvijo ter dobro navezavo na okolico, je objekt dosegel vse, kar pričakujemo od dobre arhitekture. Program šole, vsebinsko kompleksen, je rešen tako, da omogoča optimalen izkoristek vseh komponent šolskega dela in življenja. S programom določene funkcije, javne - kulturno umetniške, prireditvene in športne, ter pol javne - izobraževalne, so jasno ločene in spet povezane, kjer je to potrebno. Notranjost, svetla in organizirana, se s tripartitnim programom dejavnosti izkazuje tudi na zunanjosti, ki je členjena učinkovito ter dovršeno. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||
NOMINACIJE ZA PLEČNIKOVO MEDALJO ZA POMEMBEN PRISPEVEK K RAZVOJU SLOVENSKE ARHITEKTURE |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||
![]() |
Rezidenca veleposlanika kraljevine Nizozemske, Ljubljana Matija Bevk, u.d.i.a., Vaso J. Perović, u.d.i.a., MA/BIA Sodobna vila v heterogenem predmestnem okolju. Programske zahteve so narekovale delitev na javni in zasebni del, ki sta smiselno deljena po etažah. Avtorja sta dvojnost premišljeno izpeljala v zasnovi in oblikovanju stavbnega volumna. Javni, pritlični del je odprt in se logično navezuje na protestantska izhodišča nizozemske arhitekture. Zasebni, nadstropni del je bolj členjen, v materialih in nagovoru pa toplejši in bolj intimen. Izjemnost arhitekture se kaže tudi v, za slovensko arhitekturo zadnje čase žal tako redki, dovršenosti detajlov in skladni zunanji ureditvi. Z dosledno izpeljavo konceptualnih izhodišč sta avtorja ustvarila arhitekturo, ki je jasno berljiva, pripovedna in lepa. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||
![]() |
Turistično naselje Livek nad Kobaridom Rok Klanjšček, u.d.i.a. Prepoznavnost in hkrati odlika skupine apartmajskih objektov na pobočni planoti nad istoimensko vasjo je nadgradnja arhitekturne tradicije in avtohtonih materialov s sodobnimi konstrukcijskimi rešitvami in oblikovalskim jezikom. S kreativnim, študijskim pristopom do prostora in krajevno značilne arhitekture, dobrim sodelovanjem z naročnikom ter izvajalci, je avtor Rok Klanjšček dosegel dvoje: ustvaril krajini in njenim značilnostim prilagojeno gradnjo, obenem pa s sodobno, arhitekturno izčiščeno rešitvijo nakazal novo smer kvalitetnih arhitekturnih realizacij na slovenskem podeželju. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||
![]() |
Podružnična osnovna šola, vrtec in telovadnica, Št. Jurij Katarina Pirkmajer Dešman u.d.i.a., Miha Dešman u.d.i.a. (arhiterktura), Darja Matjašec u.d.i.ka. (krajinska arhitektura) Preprosta, majhna šola na robu dolenjske vasi. Avtorja sta ustvarila arhitekturo, ki je v vseh pogledih prilagojena prostoru, v katerem stoji. Zasnova in umestitev dveh, programsko ločenih objektov je skrbno pretehtana in v svoji navidezni preprostosti izjemno precizna. Oblikovanje je zadržano, skladno z vsebino in okoljem. Realizacija je prav tako uspešna v interierju, kjer uporabnikom ponuja preplet prijaznih in zanimivih prostorov, nadgrajenih z uporabo naravnega smrekovega lesa in velikih barvnih površin. Podružnična šola v Št. Juriju predstavlja pomemben zgled za podobne posege v mnogih vaseh Slovenije. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||
![]() |
Ureditev Dvornega trga in Hribarjevega nabrežja Vesna Vozlič, u.d.i.a., Matej Vozlič, u.d.i.a. Dvorni trg sta avtorja, arhitekta Vesna in Matej Vozlič, iz nekdanje položne klančine trga z iztekom na obrežju Ljubljanice, razgibala v kaskadno ureditev z zaporedjem podestov in stopnišč. Na ta način sta ne le prostorsko, temveč tudi vsebinsko omogočila večjo socializacijo trškega ambienta. Novi elementi, programsko navezani na stavbni okvir trga in njegove pritlične lokale, funkcionirajo kot njihov zunanji bivalni prostori, ki pa so obenem na razpolago tudi širšim uporabnikom. Trg se izteče v lesen podest, nekakšen rečni pomol, oder s silhueto Ljubljanskega gradu v ozadju, ki obenem duhovito zakriva dostop do podzemnih kolektorjev. Ureditev Hribarjevega nabrežja v nadaljevanju poudarja linearni rečni prostor ter z nizom pergol, pa tudi oblikovanih krošenj drevorednih dreves, sledi Plečnikovi ideji naglašanja mediteranskih potez mesta. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||
![]() |
Prenova Ljubljanskega gradu v letih 2000 - 2003 Miha Kerin u.d.i.a., Majda Kregar u.d.i.a., Edo Ravnikar u.d.i.a. Nove ureditve so del dolgoletnega procesa prenove grajskega objekta. Prenovljeni deli izkazujejo vztrajanje avtorske skupine pri pravilno zastavljenih, jasnih konceptualnih izhodiščih. Zahteven proces sprotnega vrednotenja obstoječega, odkritega med luščenjem in odkrivanjem skritih plasti grajskega objekta je pripeljal do subtilnih prostorskih rešitev, prežetih z dozorelo avtorsko govorico. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||
NOMINACIJI ZA PLEČNIKOVO MEDALJO ZA KULTURNI PRISPEVEK |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Razstava "70 let Plečnikove promenade" Darja Pergovnik, u.d.i.ka. Avtorica razstave, krajinska arhitektka Darja Pergovnik, je študijsko poglobljeno predstavila tematiko nastanka, ureditve in nedavne prenove tivolske promenade, ene od osrednjih urbanih osi stare Ljubljane. Plečnikovo prostorsko intervencijo iz zgodnjih 30.let 20.stoletja je postavila v razvojni kontekst zgodovinskega mestnega parka in njegove umeščenosti v mestno okolje, kar je opravila na urbanistično analitičen, kulturno-zgodovinsko celovit in likovno domišljen način. Razstava, obogatena z obilico na novo predstavljenega arhivskega in slikovnega gradiva ter s Plečnikovimi načrti promenade in filmskimi utrinki iz nekdanjega življenja, je pri publiki požela veliko zanimanje. Tako je znatno pripomogla k uveljavljanju zavesti o kulturi urejanja odprtega prostora v zgodovini in prihodnosti mesta ter o urbanističnem pomenu Tivolija. Na razstavi poudarjena vloga prostorskega oblikovalca pri snovanju urbanega odprtega prostora je dober zgled za prihodnjo prakso. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||
![]() |
Trajekt, zavod za prostorsko kulturo, Ljubljana Nepoklicna organizacija, ki si je za cilj postavila razvoj in vzpodbujanje prostorske kulture, je vzpostavila spletni portal, namenjen vsem, ki jih zanima problematika prostora. Odločitev za nov medij z njemu lastno specifiko se je izkazala za zelo pravilno. Ažurne informacije in povezave, kritični komentarji in poglobljeni teoretski prispevki, ki jih vsi zainteresirani vsakih nekaj dni brez truda dobijo na svoje delovno mesto, pomembno vplivajo k informiranosti in ozaveščenosti strokovne javnosti. Hkrati pa medij ponuja tudi priložnost za, doslej žal preredko, strokovno debato. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||
NOMINACIJI ZA ŠTUDENTSKA IN PODIPLOMSKA PRIZNANJA |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Slovenska arhitektura med obema vojnama - diplomsko delo Nina Crljenko Avtorica je v diplomskem delu predstavila le del obsežnega gradiva o slovenskih arhitektih in njihovih delih v zanimivem, a do sedaj malo raziskanem obdobju slovenske arhitekturne zgodovine. Gradivo je zbrala in uredila na zelo temeljit in kultiviran način, z mnogo zbranega in zgledno urejenega ter podanega arhivskega in slikovnega gradiva. Tako je opravila zahtevno in pomembno delo, ki je odlična osnova za nadaljne poglobljene študije o arhitekturi in njenih avtorjih v prvi polovici 20.stoletja. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Metoda projektiranja Arhitekta Edvarda Ravnikarja - diplomsko delo Rok Žnidaršič Diplomsko delo je analitično in temeljito ter dosega visoko nadpovprečen nivo, ki ga pričakujemo za tovrstne naloge. Rok Žnidaršič pa se ne ustavi samo pri analizi Ravnikarjevega dela in nizanju primerjav. S svojim razmišljanjem in diskurzom razpira nove vidike v razumevanju Ravnikarjevega snovanja. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Žirija v sestavi: |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||