 |
PLEČNIKOVA NAGRADA ZA ARHITEKTURO IN KRAJINSKO ARHITEKTURO
Objekt: Gimnazija Ptuj
Lokacija: Volkmerjeva c. 15, Ptuj
Leto izgradnje: 2000
Avtor: Janko J. Zadravec u.d.i.a.
Prva gimnazija na Ptuju stoji dovolj časa, da jo je strokovna kritika spoznala za vrhunsko delo, pa spet ne toliko, da bi avtor, Janko J. Zadravec, zanjo dobil ustrezno priznanje.
Projekt šole, ki so ji določili lokacijo na težavnemu, neuglednemu in neurejenemu zemljišču, je moral že v zasnovi izkazovati vso spretnost načrtovalca, da je sploh lahko nastalo nekaj, kar je mnogo, mnogo več, kot še eno poslopje, kjer poteka učenje.
Na dolgemu in ozkemu zemljišču, ki ga je na eni strani nekoč, pred pričetkom ujme črnih gradenj, zamejevala lepa narava z zelenjem in potokom ter pogledi na zgodovinski del mesta, na drugi pa pozidani rob primestne stvarnosti, kjer stojijo najprej poslopja srednješolskega centra in še kaj, je avtor, arhitekt Janko Zadravec , naredil vse to, kar se nam danes, ko gledamo zgrajeno stavbo, zdi tako preprosto, logično in pravilno.
Namestitev na terenu, navezava na okolico, govorica odziva in predstave, notranja jasnost in funkcionalna členitev, vse podprto z estetiko prostorov in fasad, z nizanjem in navezovanjem v jasnih, skladnih zaporedjih. Ob preučevanju projekta Ptujske gimnazije zaznamo resničnost misli, da je dobro planiranje hkrati znanost in umetnost. Kot znanost analizira človeške odnose, kot umetnost pa spaja naša področja delovanj v kulturno sintezo.
Da bi prišli do skladnosti stavbnih delov, je seveda potrebno napraviti dober tloris, to pomeni, da vključimo vse vitalne komponente in zaradi preozkih in dogmatičnih nazorov ničesar ne izključimo. Program šol, vsebinsko kompleksen in zahteven, brez možnosti dodajanj ali odvzemanj volumnov tam, kjer nam ne ugajajo, zahteva skrben, precizen premislek in jasno definicijo stavbe, kjer se enakovredno rešujejo psihološki in tehnološki problemi.
Tlorisna in nivojska kompozicija ptujske gimnazije omogoča optimalen izkoristek vseh komponent šolskega doživljanja in življenja. S programom določene funkcije, javne – kulturno umetniške, prireditvene in športne, ter pol javne – izobraževalne, so jasno ločene in spet povezane, kjer je to potrebno.
Notranjost, svetla in organizirana, se s tripartitnim programom dejavnosti izkazuje tudi na zunanjosti, ki je členjena učinkovito ter dovršeno. Tako se dvorana, ki z likovnim nabojem daleč presega govorico predavalnice, prej pomislimo na gledališče, na fasadni opni prepoznava kot stroga in hkrati krhka, sodobno lepa. Prostori učilnic, asketsko prijetni, so navzven odprti, povezani preko propustnih fasadnih sten z naravo, mirom zelenja in vode. Na drugi strani, kjer mejijo na odprti prostor šolskega centra, pa ti prostori zaradi potrebe omejitve prostora tvorijo s povezovalnimi hodniki punktirano trdi, pa tudi ritmični motiv propustnega in zaprtega. Vhodna partija objekta je odprta, opremljena z gracioznimi arkadami, funkcionalno osmišljena. Igrivost telovadnice odseva na fasadah z mehkimi, razpoloženjskimi, skoraj organskimi formami lesenih dodatkov. Programsko členjena, pripovedno jasna in hkrati enovita stavba.
|
 |
PLEČNIKOVA MEDALJA ZA POMEMBEN PRISPEVEK K RAZVOJU SLOVENSKE ARHITEKTURE
Objekt: Turistično naselje Livek nad Kobaridom
Lokacija: Livek nad Kobaridom
Leto izgradnje: 2003
Avtor: Rok Klanjšček u.d.i.a.
Arhitekt Rok Klanjšček je s turističnim zaselkom Livek v posoškem hribovju opozoril na pomen harmoničnega odnosa arhitekture in krajine. To je storil s svežo in izvirno reinterpretacijo stavbne tradicije slovenskega podeželja.
Z gručasto postavitvijo štirih manjših objektov na pobočni izravnavi pomeni Livek ugovor prevečkrat uveljavljenem mnenju, da arhitektura narekuje in determinira prostor. Tu je nasprotno – arhitektura izhaja iz obstoječega krajinskega prostora in se z nizkimi, terenu prilagojenimi gabariti staplja z okolico ter jo obenem oblikovno dopolnjuje in vsebinsko nadgrajuje.
Stavbe se zlivajo s krajino in ta prehaja vanje kot privzeto prizorišče, kar omogočajo lahne, prosojne, z velikim deležem steklenih odprtin opremljene fasade.
Pri snovanju novega Klajnšček daleč preseže ustaljene domačijske izdelke običajnih počitniških zgradb. Kovinsko konstrukcijo stavb na betonskih bazah, v sodobnem, minimalističnem oblikovnem duhu preobleče z lokalnim lesom in kamnom, pokrije s pločevino, reminiscenco starih posoških senikov, vse skupaj pa elegantno dopolni s preprostimi, oblikovno izčiščenimi funkcionalnimi detajli stavbnega pohištva, zunanjih teras, tlakov... Enako je z interierji, kjer v kompozicijah in opremi prevladujejo les, kovina in steklo, ki ustvarjajo zračne, transparentne, a obenem intimne bivalne prostore. Dopolnjujejo jih diskretno vkomponirane napeljave in naprave, ki služijo udobju uporabnika.
Avtor je s svojo inovativno kreacijo uspešno združil arhitekturno tradicijo in sodobnost, dosegel za naše razmere redko dobro sodelovanje naročnika, arhitekta in izvajalca ter pripomogel k uveljavitvi drugačnega pristopa h gradnji v naši kulturni krajini.
|
 |
Objekt: prenova Ljubljanskega gradu
Lokacija: Ljubljana
Leto izgradnje: 2000 - 2003
Avtor: Miha Kerin u.d.i.a., Majda Kregar u.d.i.a., Edo Ravnikar u.d.i.a.
Kreativna prenova stavbne dediščine in vzpostavitev nove namembnosti je zahtevna in kompleksna arhitekturna naloga. Še posebej to velja za gradove, ki so bili v svoji dolgoletni zgodovini mnogokrat obnavljani in dograjevani in je težko definirati njihovo prvotno podobo.
Prenova Ljubljanskega gradu, še posebej posegi, ki so nastali v zadnjih letih, so zgleden primer tovrstne prenove. Avtorska skupina si je v začetku postavila jasna konceptualna izhodišča, ki jim v procesu prenove dosledno sledi v želji po čim boljšem izkoristku stavbnega volumna. Novo urejeni prostori so programsko javni in večnamenski, opremljeni s spretno prikritimi sodobnimi instalacijskimi tehnologijami, kar maksimira njihovo uporabnost.
Prenova v očiščenih prostorih grajske lupine lušči zgodovinske sledi in jih po tehtnem premisleku o njihovi relevantnosti subtilno in poučno prezentira.
Novi, funkcionalno potrebni arhitekturni elementi so v duhu blizu izvorni arhitekturi gradu, v zasnovi in izvedbi pa inovativni in sodobni. Do potankosti izdelan sistem kodiranih zapisov v detajlih in uporabljenih materialih je zadržan, a jasno berljiv. Tako je vzpostavljena nevsiljiva, pa vendar močno prezentna prostorska hierarhija.
Prav detajli pa so tisti del prenove Ljubljanskega gradu, ki daje celotnemu naporu nesporno in brezčasno vrednost. Kultura avtorskega detajla, ki je v zadnjih desetletjih v slovenski arhitekturi skoraj ni več mogoče zaslediti, je tu prisotna v največji meri. Semperjansko navdahnjeni, prežeti z zrelo avtorsko govorico in tehnično dovršeni detajli dajejo na prvi pogled preprostim in izčiščenim prostorom veliko poetično moč in naboj.
Ljubljanski grad, katerega prenova se počasi približuje koncu, tako postaja nov, pomemben kulturni prostor mesta.
|
 |
PLEČNIKOVA MEDALJA ZA KULTURNI PRISPEVEK
Trajekt, zavod za prostorsko kulturo, Ljubljana
Slovenija ima glede na svojo velikost razmeroma bogato zgodovino strokovne arhitekturne periodike. Kritična in misleča stroka je v vsakem obdobju izdajala časopise, ki so bili bolj ali manj ozko profilirani in glede na trenutno splošno stanje duha v družbi, družbeno angažirani.
Žal je ravno maloštevilnost zainteresiranega bralstva in nezainteresiranost kulturne politike doslej vedno pogojevala polprofesionalno organiziranost uredništev ter njihovih sodelavcev, ki vse do danes opravljajo svoje delo z veliko mero volontarizma in entuziazma.
Trajekt je organiziran kot zavod, v katerem je združena skupina mladih arhitektov in krajinskih arhitektov. Združuje jih želja po vzpodbujanju in širjenju prostorske kulture. V zavodu delujejo nepoklicno ob svojih vsakodnevnih profesionalnih aktivnostih.
Posebnost delovanja Trajekta pa je odločitev za nov medij. Spletni portal, z njemu lastno specifiko, vnaša v večinoma zaspano in nezainteresirano strokovno javnost nov nemir.
Preprosto, a dobro oblikovano in pregledno spletno mesto, z jasno strukturo in dobro funkcionalnostjo, smiselno izkorišča vse prednosti in lastnosti medija. Njegova razmeroma velika razširjenost, svetovni splet je danes že integralni del delovnega mesta vsakega projektanta, omogoča ažurno obveščanje o vseh pomembnih dogodkih in problemih, kar je eden temeljnih ciljev Trajekta. Kritični komentarji ter poglobljeni teoretski prispevki o perečih prostorskih problemih izražajo legitimna in argumentirana stališča uredništva ter vedno vabijo k takojšnjemu odzivu in strokovni debati, ki se je v razmeroma kratkem času trajektovega obstoja že mnogokrat uspešno razvila.
Vedno večja odzivnost in visoka obiskanost kažeta na to, da se Trajekt približuje vsaj nekaterim zastavljenim ciljem in uspešno izpolnjuje svoje poslanstvo.
|
