plečnikova odličja za leto 2005

Žirija: Alenka Kocuvan Polutnik, Matevž Čelik, Miloš Florijančič (imenovana na seji Skupščine Sklada arhitekta Plečnika, 12. aprila 2005)

Plečnikova nagrada

Naselje socialnih stanovanj Polje v Ljubljani je premišljeno zasnovana soseska stanovanjskih blokov, ki na definiranih pogojih zazidalnega načrta z racionalno razporeditvijo objektov in pripadajočih površin oblikuje prepoznaven urbani prostor. Prostorsko rešitev odlikuje členitev odprtega prostora, odmik parkirnih površin na rob soseske, oblikovanje osrednjega, prostorsko jasno definiranega javnega in hrupnejšega dela soseske z domišljeno razporeditvijo posameznih funkcionalnih območij. Vmesni prostori med objekti ostajajo zeleni ambienti, ki ustvarjajo miren, zaseben prostor posameznega objekta. Izvedba predstavlja inovativen pristop v okvirih pojmovanja in stanja socialne gradnje v Sloveniji. Kljub neugodnim izhodiščnim pogojem v zazidalnem načrtu sta arhitekta pokazala zrelost mojstra pri rešitvi malega zaselka v Polju pri Ljubljani. Kvaliteta tlorisnih zasnov in raziskovalen pristop k oblikovanju, izbiri ter obdelavi materialov zagotavlja arhitekturo, katere rezultat v mnogočem presega podobne dosedanje rešitve. Arhitekturni nagovor z dosledno izpeljanimi ravnimi projektiranja ob upoštevanju skromnega investicijskega obsega socialne gradnje, je kvaliteta, ki se bodočim tovrstnim gradnjam v Sloveniji postavlja kot norma, nujna upoštevanja. S tem delom sta avtorja pokazala način arhitekturnega ustvarjanja, katerega bodo projektanti lahko v bodoče presegali le z velikim naporom in zavestjo, da gre pri tovrstni gradnji za zelo občutljivo zvrst projektiranja.

Plečnikovi medalji

Andrej Kemr in Igor Skulj za večnamenski objekt Mohorjev atrij V Celju, zgrajenem v letu 2004

Poseg v dvorišče sredi starega mestnega jedra je arhitekturna naloga, ki v zgodovinskem jedra vzpostavlja tako pomembni "drugi plan" ter prebivalcem in obiskovalcem starega Celja odpira prej zapostavljene ali neznane dele mesta. Projekti, ki se kompleksno lotevajo tako fizične kot vsebinske prenove starih mestnih jeder, so izjemnega pomena za nadaljnje življenje naših urbanih središč. S čiščenjem manj atraktivnega tkiva in zgoščanjem aktivnih programov v zaledju ulic, mestno jedro dobiva dodatno vrednost. Omogočanje nadaljnjih povezav, ki naj na novo prekrvavijo notranjost starega urbanega tkiva, daje temu projektu dodaten družbeni pomen. Arhitekta sta s kontrasti in prilagoditvami ustvarila enkratno arhitekturno sozvočje med starim in novim. Delo na tem področju urbane prenove ima kompleksen značaj in se lahko realizira le s skrajnimi napori, ki jih projektant vlaga v nesebično ustvarjalno pot in v vzporedna dejstva neurejene zemljiške in stavbne lastnine. Posegi v tovrstne mestne prostore so kljub načelni podpori naročnika zahtevni, pomoč občinskih služb tako na ravni upravnih enot kot spomeniške službe pa praviloma minorna. Zato prestrukturiranje pasivnega zaledja sicer odličnih uličnih front v tem primeru ne predstavlja le arhitekturnega napora, v našem primeru gre kar za zmago nad otopelim in obubožanim mestnim tkivom, ki je z nagrajeno rešitvijo dobil neverjeten polet.

prof.dr. Stane Bernik
za knjigo Slovenska arhitektura dvajsetega stoletja, izdano v Ljubljani v letu 2004

Knjiga, ki smo si jo toliko časa želeli, zaključuje dolgoletni Bernikov projekt, ki je pred nami vzniknil z razstavo v letu 2001. Celoten projekt nam ustvarja tla za razpravo in učenje. Delo "Slovenska arhitektura dvajsetega stoletja" je iztočnica za refleksijo naše zgodovine arhitekture, ki začenja svojo lastno pot šele v prejšnjem stoletju, ko je bil tovrsten inženirski poklic pri nas vzpostavljen kot univerzitetni študij. Obsežna predstavitev velike večine slovenskih arhitektov, katerih dela so razvrščena v pet temeljnih historičnih poglavjih, nam razkriva bogastvo in tradicijo slovenske arhitekturne produkcije v prejšnjem stoletju. S prevodom v angleški jezik, bogatim ilustrativnim delom in oblikovno zasnovo, ki ustreza resnosti dela, smo dobili knjigo, ki nam je lahko v ponos. Profesor Bernik je kot kritik in interpret soustvarjalec sodobne slovenske arhitekture. Njegovo aktivno delo s področja je najbolje zabeleženo v dolgoletnem vzpostavljanju in ohranjanju revije za likovno kulturo Sinteza, ki jo je urejal od leta 1964 do sredine devetdesetih let, torej več kot trideset let. Njegova beseda je bila odločujoča in je predstavljala vodilo pri obravnavi in pogledu na slovensko arhitekturo v drugi polovici dvajsetega stoletja. Ob tej priliki ni prostora za naštevanje vseh njegovih zaslug kot tudi ne vseh referenc in udejstvovanj. Njegov aktivni odnos do tega področja ustvarjanja še ni minil in za to smo mu hvaležni.