plečnikova odličja za leto 2006

Žirija: Bogdan Reichenberg (predsednik), dr. Ilka Čerpes, Jurij Sadar, Ivan Stanič, Miran Gajšek

POROČILO Žirije za izbor odličij za leto 2006

Na naslov razpisovalca je v predpisanem terminu prispelo 52 predlogov za Plečnikova odličja, od tega 4 predlogi za medalje na področju teorije in kritike, 8 predlogov za študentska priznanja ter 39 predlogov za nagrado ali medaljo za najboljšo arhitekturno realizacijo. Žirija je prispelim dodala še 6 predlogov, za katere je bila mnenja, da smiselno dopolnjujejo izbor in jih vključila v sistem vrednotenja in ocenjevanja. V delu, ki je potekalo med 28.03.06 in 18.04.06 v prostorih DAL na Karlovški v Ljubljani in na terenu so bili pregledani vsi predlogi. Glede na njihovo število - skupno jih je bilo 58, je žirija ugotovila, da se je interes za odličja povečal, v vseh kategorijah je bilo posredovano dovolj predlogov, za odsotnost v kategoriji za izvajalski dosežek pa poziva arhitekte, društva in Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije, da storijo več za dvig in ustrezno vrednotenje kvalitetne izvedbe arhitekturne produkcije.

1. izvedeni projekti

Na osnovi sprejetih kriterijev se je po medsebojnih primerjavah in krogih izločanja žirija v tej kategoriji odločila, da predlaga za nominacijo za nagrado in medalje naslednja dela:

• poslovno-stanovanjski objekt Dunajski vogal v Ljubljani
• stanovanjski blok Livade v Izoli
• občinska stavb s kulturno dvorano v Gorišnici
• mestna knjižnica v Velenju
• hotel Sotelia v Podčetrtku

Po daljši razpravi, terenskih ogledih in dodatnih primerjavah in vrednotenjih se je v nadaljevanju žirija soglasno odločila, da med nominiranimi projekti predlaga za Plečnikovo nagrado:

• hotel Sotelia v Podčetrtku

2. arhitekturna teorija, kritika in strokovna publicistika

V kategoriji s področja arhitekturne teorije, kritike in strokovne publicistike, oziroma za prispevke k bogatitvi arhitekturne kulture, je žirija vrednotila med štirimi predlogi in se na koncu odločila, da podeli Plečnikovo medaljo za

• arhitekturni publicistični opus dr. Bogu Zupančiču

3. arhitekturni opus

V tej kategoriji je žirija sama formirala predlog in po razpravi in utemeljitvah predlagala podelitev Plečnikove medalje za arhitekturni opus:

• arhitektu prof.dr. Stanku Kristlu

4. študentsko priznanje

Za razliko od preteklih let je za leto 2006 prispelo 8 predlogov za študentsko priznanje. Med njimi je žirija predlagala priznanje za:

• diplomsko nalogo: Arhitektura zvoka – zgradba Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani

UTEMELJITVE

Izvedeni projekti - nominacije

Stanovanjsko - poslovna zgradba Dunajski vogal stoji v bližini križišča avtocestne obvoznice z mestno vpadnico in je del nastajajočega mestnega vozlišča velikih meril. Zanj je značilna pomešanost in raznolikost sodobnih velemestnih nebotičnikov z ostalinami nizkih predmestnih stanovanjskih hiš, ki jih enostavna kompozicija mas treh preloženih prizem uspešno umiri in poveže v celoto.

Tlorisna zasnova, zasnova prerezov in fasad uspešno rešuje nasprotja med zahtevami pretežno stanovanjskega programa in okoljskimi motnjami v prostoru mestne vpadnice. S hrupom obremenjena cestna fasada je odmaknjena od roba vpadnice in sestavljena iz vhodov v poslovne prostore v pritličju ter manjšega števila stanovanj umaknjenih v nadstropja, ki so zaščitena pred hrupom s strnjenim nizom zaprtih, akustično obdelanih steklenih bivalnih lož. Večina stanovanj je orientiranih vstran od vpadnice tako, da izkoriščajo možnosti čudovitih pogledov proti Alpam oziroma silhueti starega mestnega jedra.

Z zadržanim a natančnim oblikovanjem in izvedbo temne fasade iz klinker opeke, ki se zgleduje po bližnji cerkvi Sv. Duha, so se avtorji zavestno odpovedali konceptu oblikovanja podobe mestne vpadnice na podlagi zunanjega blišča. Navidezni blišč so nadomestili s premišljeno, človeku prijazno prostorsko organizacijo stavbe ter s tehnološko kakovostno zasnovo, obdelavo in izvedbo gradbenih detajlov.

Prav odrekanje navideznemu blišču in iskanje globljih resnic o merilih kakovosti sodobne arhitekture, vzpostavlja stanovanjsko poslovno stavbo Dunajski vogal za dominantno določnico identete prostora, v katerega se tiho a dejavno umešča.

Po letih stagnacije stanovanjske gradnje v Sloveniji postaja tovrstna gradnja ponovno osrednja arhitekturna tema. Projekt dveh večstanovanjskih objektov v Izoli, ki je nastal v sodelovanju med Stanovanjskim skladom RS ter občino Izola, je bil izbran na javnem natečaju. Zasnovan je kot racionalna neprofitna gradnja z minimalnimi skupnimi prostori z naravno osvetlitvijo, ki so skrbno oblikovani, tako da delujejo zračno in prostorno. Stanovanja so fleksibilna, znotraj posameznega stanovanja ni nosilnih sten.Velike steklene površine zagotavljajo bogato naravno osvetljenost ter povezavo notranjih prostorov z zunanjostjo.

Osrednji element projekta pa so lože, ki kot ideja zaprtega balkona izhajajo iz lokalnega konteksta. Loža, ima jo vsako stanovanje, deluje kot introvertiran, intimen in zasenčen zunanji bivalni prostor. Izvedba njene obloge omogoča, da stanovalec uživa v usmerjenem pogledu, skrit pred pogledi sosedov, s spuščanjem tende pa lahko ta prostor popolnoma zapre. Perforirane stranice omogočajo naravno prezračevanje, v stranski steni je prostor za klimatsko napravo, element, ki se ponavadi pojavi na fasadi objekta.

Lože, razporejene po celotni površini obeh daljših vzhodno in zahodno orientiranih fasad objekta, predstavljajo glavni element identifikacije proti anonimni in uniformni okoliški zidavi, hkrati pa so zaradi različne pozicije, barve obloge, tende ter možnosti zapiranja tega prostora element individualizacije posameznega stanovanja.

Občinska stavba v Gorišnici, 2005
Arhitektki: Manica Klenovšek Musil in Mateja Pocajt

Središče razvlečene panonske vasi Gorišnica pri Ptuju je bilo že pred časom, ko so zraven vaške cerkve z namenom formiranja osrednjega trga zgradili novo šolo z večnamensko dvorano, v fokusu strokovne pozornosti. Danes je ta pozornost usmerjena v nadaljevanje posega. V nizu strukture šolskih poslopij se je na mesto stare šole, prav v zaključku površine trga pojavila zgradba, ki na svojstven a učinkovit način rešuje prostorska razmerja med starimi in novimi arhitekturnimi prvinami. Gre za novo stavbo občine Gorišnica, ki s svojo korpolentnostjo ustvarja nekakšen balans v odnosu do vertikale stare vaške cerkve. Urbanistično dobro premišljen poseg se skozi arhitekturni nagovor kaže kot slojevit, sestavljen volumen, katerega zunanji prodori, zamiki stavbnih mas, menjave materialov odgovarjajo na zahteve funkcijske re-organizacije. Razen občinskih služb, te zasedajo prostore v prvi in drugi etaži objekta, je tu še skozi dve etaži razvita polivalentna dvorana, katere dejavnost je s podzemno navezavo na šolo bistveno razširjena, na nivoju trga je lociran komercialni program drobne prodaje. Pojavnost objekta tako označuje specifična dvojnost- po eni strani gre za smiselno in ustrežljivo nadaljevanje vaške programske sheme, ko stavba dograjuje funkcijski kontekst trga, po drugi strani pa ga z arhitekturnim nagovorom presega in tako ustvarja nastavek neke nove oblikovne zamisli.

Mestna knjižnica v Velenju, 2005
Arhitekt: Uroš Reiter

Projekt Mestne knjižnice v Velenju predstavlja konsekventno in občuteno nadgradnjo v šestdesetih letih preteklega stoletja načrtovanega mesta Moderne, ki je skozi čas preživelo različne gardbene metamorfoze. Razmeroma ozka peš ulica se je v devetdesetih letih najprej spremenila v širok ulični trg s premišljeno urbano opremo, v letu 2005 pa je ob njej nastal kulturni objekt s spremljevalnim programom. Povedano drugače, prostor mesta je postal funkcionalno bolj zgoščen, z urbano opremo uporabnejši, z dejavnostjo knjižnice pa kvalitativno nadgrajen. Brez dvoma je prav nadgradnja vsebine, ki je trgovsko hišo iz obdobja funkcionalizma pretvorila v mestno knjižnico 21. stoletja, vredna pohvale. Arhitekturni nagovor prenovljenega objekta kaže na dialog z okoli stoječimi stavbami ter javnim prostorom na način urbanega kolaža. Fasade objekta so različne, vsaka po svoje izžareva tako funkcijo dela objekta kot tudi reakcije na prepoznane kvalitete v okolju- n.pr. stanovanjski objekt arh. Stanka Kristla. Pogledi iz notranjosti knjižnice, ki je zaradi bočnih perforacij svetla in zračna so nadzorovani, vedute igrivo uokvirjajo vertikalno postavljena mrežna senčila, ki istočasno vnašajo v mestni prostor novo identiteto.

Izvedeni projekti- Plečnikova nagrada

Hotel Sotelia v termah Olimia, Podčetrtek, 2006
Arhitekta: Dean Lah in Milan Tomac / Enota d.o.o.

V izpostavljeni in agresivni turistični ponudbi slovenskih termalnih zdravilišč je bilo doslej bolj malo realizacij, ki bi uspele ustvariti distanco do povprečnih in v veliki meri kičastih predstav. Da je mogoče probleme zastaviti drugače, v kontekstu iskalnja arhitekturnih prvin, je bilo v termah Olimia opozorjeno že s postavitvijo novega Wellness centra pred dobrim letom. Danes, ko se ponudba tega kompleksa dopolnjuje z novim hotelom Sotelia, lahko govorimo o pogumnem, smiselnem pred vsem pa dobrodošlemu nadaljevanju teh prizadevanj.

Lokacija novega hotela predstavlja izpolnitev vrzeli med obstoječima zgradbama hotelov Rosa in Breza, ki ne skrivata porekla svojih sicer različnih arhitekturnih zasnov. Vabljivi zamisli o ustvarjanju neke tretje pojavne forme, ki bi naj nase prevzela vso težo novega in sodobnega, so se avtorji zavestno ognili. Namesto želje po formalni, dvignjeni in od neposrednega okolja ločeni hotelski strukturi, so svoja razmišljanja usmerili v odkrivanje kontaktov z manjšimi, intimnimi robovi slikovitega krajinskega okvirja. Rezultat tega je bila premišljena transformacija potrebnega stavbnega volumna hotela na več manjših enot, smiselno razporejenih ob pobočje hriba. Nastala je zamaknjena in terasasta struktura novega hotela, ki ne želi biti novi “point de vue” zdravilišča ampak le v hrib prislonjen razvejan sistem , ki vabi k podrobnejšemu spoznavanju in odkrivanju.

Projekt novega hotela Sotelia odlikuje čvrsta programska shema- pritličje, napolnjeno z javnim programom, je prepleteno z udori okolišnjega prostora, ki tako postaja imamentni del hotelske ponudbe. Nastanitveni del je dvignjen v etaže, te se zaradi zamikov stavbnih mas zdijo manjše in se podrejajo gozdnemu robu hriba nad njim. Tudi tu so pogledi iz smiselno oblikovanih sob, suit in apartmajev nadzorovani- v gozd na eni in preko ozelenjenih streh nižje ležečih struktur v dolino na drugi strani. Za podobo objekta, ki je tako nastala se zdi- kakor da je ušla iz nadzora kanoniziranih arhitekturnih predpostavk- vzvalovano pobočje hriba v svojem novem tehničnem preseku predstavlja smiselno nadaljevanje obstoječe topografije pri čemer so uporabljene materialne vezi z okoljem- lesena fasadna koreografija in v zelenje oblečene stene in strehe le krema na desertu ponudbe tega odličnega projekta.

Plečnikova medalja za splošni prispevek bogatitvi kulture in arhitekturne publicistike

Dr. Bogo Zupančič

Obdobje zgodovine, prek katere je dr. Bogo Zupančič začel svojo publicistično dejavnost, so 20. leta v slovenski arhitekturi. Takratni družbeni in politični okvir, ki ga marsikdo doživlja kot obdobje prvega razcveta vsega slovenskega, pravljični svet slovanske države, marsikdo primerja z današnjim. S prvo monografijo o Ljubljanskem Nebotičniku, leta 2001, je poudaril redko omenjene razsežnosti arhitekturne stvaritve, kot so ekonomika, regulacija in tehnološki presežek. Sledila je monografska študija ob razstavi o ribniškem stavbeniku Alojziju Hrenu, kjer je pokazal, da oddaljenost od državnega središča ne pomeni nujno oddaljenosti od presežnih dejanj v arhitekturi, saj je stavbenik, graditelj ali developer ugledna in spoštovanja vredna oseba – soustvarjalec splošne omike, tehnološki inovator, pospeševalec sloga in seveda tudi naročnik arhitekturne storitve oziroma kreacije. S knjigo Arhitekt Josip Costaperaria in ljubljansko moderno meščanstvo je nadaljeval razmišljanja o arhitekturi tega obdobja, pri čemer je zopet interdisciplinarno prikazal široko pahljačo družbenih, političnih, ekonomskih in marsikdaj osebnih okoliščin nastanka nekega presežnega arhitekturnega dela. V vsakem primeru, in tako kot vedno, v središču pozornosti ni le objekt arhitekture temveč sta tukaj tudi njen ustvarjalec – arhitekt, človek in družba.

Vzporedno je v dnevnih časopisih objavljal članke o posameznih starejših stavbah, kjer jih je reševal iz pozabe ali opozarjal na zdajšnji nemar, prikazi novejših stavb pa so predvsem primeri dobre sodobne prakse. Z ilustrativnim in zelo nazornim naslovom Usode ljubljanskih stavb in ljudi bo oziroma je del teh prispevkov zdaj objavljen tudi v knjigi.

Takšno publicistično delovanje odpira široko pahljačo možnosti za krepitev kulturnega in družbenega pomena arhitekture v slovenskem prostoru, saj prijazno popularizira arhitekturno dejavnost, tudi zunaj neposrednega okvira stroke, hkrati pa osvežuje spomin na morda zavestno pozabljene vrhunce slovenske ustvarjalnosti.

Zaradi vsega tega menimo, da je publicist Bogo Zupančič v preteklih letih ustvaril izjemen presežek v dosedanji slovenski publicistični praksi. Redno in na široko razpira poglede na pretekle in zdajšnje domete slovenske arhitekture, s katerimi prefinjeno in nežno nagovarja širšo bralno publiko.

Plečnikova medalja za arhitekturni opus 2006

arhitekt profesor doktor Stanko Kristl

Arhitekt profesor doktor Stanko Kristl je rojen leta 1922 v Ljutomeru. Pripada najmočnejši in najvplivnejši skupini slovenskih arhitektov Moderne. Generacija študentov profesorja Edvarda Ravnikarja, ki se je izoblikovala v šestdesetih letih dvajsetega stoletja, je s svojimi deli izjemno izrazito in konsistentno zaznamovala slovensko kulturo.

Dela profesorja doktorja Stanka Kristla arhitekturno oblikujejo vsakdanji prostor Ljubljane in mnogih drugih slovenskih mest. Temeljito raziskovanje bivanja je uspešno realiziral v številnih projektih kolektivne stanovanjske gradnje, kot na primer stanovanjski bloki za asistente Univerze v Ljubljani na Prulah in Taboru v Ljubljani, leta 1956, nagrajeni z nagrado Zveze arhitektov Jugoslavije, stanovanjsko-trgovski blok v Velenju, leta 1960, nagrajen z nagrado Prešernovega sklada. Atrijske hiše na Borsetovi ulici v Ljubljani, iz leta 1964, so prva moderna atrijska zasnova v Jugoslaviji in uspešen poizkus oblikovanja sodobne mikro soseske.

Izrazito kvaliteto in korak naprej pri oblikovanju edukacijskega prostora predstavlja osnovna šola France Prešeren v Kranju, leta 1965, nagrajena z Borbino nagrado in Prešernovo nagrado.

Temo prvinskega prostora izoblikuje v svojem doktoratu in jo uspešno izpelje v projektu vrtca Mladi rod, v Ljubljani, leta 1972, nagrajenega z Župančičevo nagrado ter v mnogih bolnišničnih zasnovah tako v Sloveniji kot v tujini.

Njegovo intenzivno raziskovanje arhitekture bolnišnic je bilo priznano in odmevno tudi v mednarodnem strokovnem okolju. Mnoge izsledke teoretičnega dela je vpeljal v realizirana projekta Diagnostično terapevtskega centra Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, med leti 1967 in1976 ter prvi del Splošne bolnišnice v Izoli, med leti 1972 in 1988.

Celostni pristop v arhitekturi izkazuje z oblikovanjem predmetov, ki so del notranje opreme njegovih zgradb. Posebno subtilnost zaznamo tudi pri prostorski umestitvi spominskih obeležij v Beli krajini in na Idrijskem.

Prepoznavnost del arhitekta Stanka Kristla zasledujemo skozi mnogovrstne teme kot so avtorski detajli, poudarjanje materialnosti, inovativne zasnove konstrukcij, sodobne bivanjske tipologije, racionalne zasnove, strukturalistični pristop v projektiranju ter posebno oblikovanje svetlobe.

Poleg priznanih arhitekturnih realizacij je njegovo delovanje močno vplivalo tudi širše. Najprej kot asistent in kasneje kot profesor na Fakulteti za arhitekturo in še danes na Biotehnični fakulteti je profesor doktor Kristl pomembno prispeval k izobraževanju številnih generacij arhitektov. Izrazit prispevek k pojavnosti stroke predstavlja tudi njegovo aktivistično strokovno udejstvovanje skozi kritično pisanje v strokovni in obči literaturi vse do danes.

Žirija Sklada arhitekta Jožeta Plečnika podeljuje arhitektu profesorju doktorju Stanku Kristlu Plečnikovo medaljo za arhitekturni opus za njegov izjemen in trajen prispevek k bogatitvi zakladnice arhitekturne in splošne kulturne dediščine ter ustvarjalnosti, ki je, med drugim, tudi odraz neuničljivosti neodvisnega duha in ustvarjalne volje.

Ob rušenju in ogroženosti moderne arhitekture, ki bistveno soustvarja kulturno identiteto Slovenije, je javno priznanje kakovosti opusa arhitekta profesorja doktorja Stanka Kristla pomembno tudi za njegovo nadaljnje vrednotenje in ohranjanje. Upamo, da bo tovrstno priznanje vplivalo tudi na razumevanje izjemnih kakovosti celotnega nabora povojne moderne arhitekture v krogu strokovne pa tudi širše javnosti.

Študentsko priznanje 2006

Diplomantka:.Katarina Štok
Mentor: prof. Miloš Florjančič
Diplomska naloga: Arhitektura zvoka – zgradba Akademije za glasbo
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za arhitekturo, 2005

Katarina Štok je diplomsko delo z naslovom Arhitektura zvoka – zgradba Akademije za glasbo izdelala leta 2005 na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani pod mentorstvom prof Miloša Florjančiča.

Diplomska naloga Katarine Štok rešuje konkretni problem umeščanja sodobnih urbanih struktur na lokacije primestnih ambientov. Obdeluje primer lokacije ob Barjanski cesti, ljubljanski mestni vpadnici, ki je tipični vzorec procesa prestrukturiranja primestja v napovednik centralne mestne strukture. Bližina mestnega jedra in univerzitetnih dejavnosti je botrovala odločitvi, da na to mesto, kjer je bila pred leti zamišljena gradnja Muzeja ljudske revolucije, umesti program Akademije za glasbo.

Diploma zagovarja in dokaže tezo, da je zaradi specifičnosti različnih umetniških akademij v sestavi ljubljanske univerze, smiselna njihova ločena graditev.

Delo odlikujejo analitičen pristop, široka teoretična razgledanost, izviren, pomensko strukturiran urbanistični in arhitekturni koncept ter prepričljiva zasnova. Sodoben arhitekturni izraz novega univerzitetnega objekta z vsemi programskimi specifikami avtorica ponazarja in razlaga s presenetljivo zrelo likovno govorico ter brezhibno tehnično obdelavo elaborata.

Katarina Štok je izdelala vzorno diplomsko delo, ki dokazuje da si je med uspešnim študijem in z dodatnimi obštudijskimi dejavnostmi pridobila spoznanja, ki presegajo običajne okvire študentskega vedenja in ambicij. S tem, da je v klasičnem diplomskem delu uspešno združila prvine urbanizma, arhitekture, krajinske arhitekture pa tudi notranjega ambienta, je dokazala nadpovprečno zrelost in odgovornost do poklica, zato ji žirija Sklada arhitekta Jožeta Plečnika podeljuje študentsko priznanje.