poziv DAL ob razstavi "arhitektura_inventura 2011"

Arhitektura je "v kamen ukleta bit družbe", kar z drugimi besedami pomeni, da ima družba tako arhitekturo, kot si jo zasluži. Ker je svetovna in z njo slovenska družba v globoki krizi, je ogrožena tudi slovenska arhitektura!

Arhitektura pomembno določa kvaliteto naših življenj, v mentalnem, kulturnem in ekonomskem smislu. Vsaka nova stavba je poseg, ki trajno zaznamuje prostor v katerega je postavljena, saj včasih stoji desetletja ali celo stoletja. Zato je njena kvaliteta v širšem javnem interesu. Arhitekturna vrednost izhaja iz intelektualne strukture, ki jo je stavbi dal njen arhitekt. Stavba in arhitektura je zato ob nastanku najbolj povezana z arhitektom, svojim intelektualnim stvariteljem, nato pa seveda tudi z naročnikom in izvajalcem, svojima "fizičnima in materialnima očetoma".

Ugotavljamo, da v tej trojici vloge niso razumno razdeljene. Arhitektura vedno bolj postaja "najšibkejši člen". Izključni poslovni model (odločanje o izbiri arhitekta na podlagi najnižje cene), ki smo mu bili priča v zadnjih letih, daje katastrofalne rezultate v prostoru. Potrebujemo novo kulturo odgovornosti in znanja, ki bo poleg posamičnega poslovnega interesa uveljavila tudi širši javni interes. Zanj pa naj bi, v sodelovanju s strokovnjaki, skrbela zlasti politika.

Če upoštevamo, da se politika menja v tempu nekajletnih mandatov in da vsaka vlada spremeni vsaj Zakon o graditvi objektov, niso ne politiki, ne zakoni in še manj investitorji nikakršen garant kvalitete urejanja prostora. To odgovornost nosi le sam arhitekt, pri čemer mu pomaga lastna stroka in njena etika.

Arhitekti prevzemamo ogromne odgovornosti, nimamo pa ustrezne zaslombe države, niti finančnih in drugih zmožnosti, da bi lahko skrbeli za trajnostno ozaveščeno, odgovorno, zgodovinsko utemeljeno arhitekturo s kulturno in estetsko vrednostjo.

Svetovna kriza se pri nas še posebej odraža na področju gradbeništva, od katerega je arhitekturna stroka usodno odvisna. In vse bolj kaže, da gre za krizo, ki je ni povzročila globalna ekonomska kriza, ampak gre za dosti globlji proces, ki je nastal na domačem dvorišču. Zapovrstjo padajo maske, ki razgaljajo: kartelna dogovarjanja, podkupnine, izsiljevanje z dodatnimi aneksi k pogodbam, namerno neplačevanje obveznosti do delavcev in podizvajalcev, skrivanje denarja na računih v tujini in namerno izčrpavanje lastnih podjetij. Vsi ti gradbeniki, ki so hkrati nastopali tudi kot naročniki arhitekturnih projektov, so se razgalili v vsem svojem slepem pohlepu po dobičku.

Vendar ne smemo pozabiti, da je bil ravno gradbeni lobi tisti, ki je leta krojil tudi gradbeno zakonodajo. Tako so z leti investitorji dobivali vse večje pristojnosti, odgovornost pa je ostala projektantu.

Trdimo, da so bila načela stroke poteptana. Namesto, da bi arhitekturno načrtovanje prispevalo tisto dodatno vrednost, ki iz gradbenega posega naredi kulturno delo trajnejših vrednot, je bila stroka prezrta in nastala so podpovprečne stavbe, ki jih je tržišče zavrnilo. Današnja kriza v gradbeništvu gre roka v roki z nestrokovnim projektiranjem.

Lani novembra je parlament soglasno sprejel dopolnilo Resolucije o Nacionalnem programu za kulturo 2008-2011, ki prvič vključuje arhitekturo dejavnost. V njem med drugim preberemo: »Prostor, v katerem živimo in ustvarjamo, ima za narodno in kulturno identiteto Slovenije enakovreden pomen kot slovenski jezik. Skrb za kulturo oblikovanja in vzdrževanja naselij, krajine in arhitekture je zato za zdrav razvoj družbe ključnega pomena. Kulturna vrednost prostora je zaradi različnih razvojnih potreb in ambicij še posebej ranljiva.« S tem je država naredila prvi korak k zavedanju pomembnosti oblikovanja okolja v katerem živimo.

Tega se arhitekti seveda zavedamo. Arhitekti so tisti, ki lahko pomembno prispevajo k izboljšanju našega prostora. Arhitektura krize ni povzročila, lahko pa pomaga najti pot iz nje.

Zato bi bilo nujno potrebno, da bi na podlagi popravljene Resolucije o Nacionalnem programu za kulturo, temu prilagodili tudi zakonodajo. Ta bi morala projektantom povrniti pristojnosti, ki jim, kot strokovnjakom na področju arhitekture tudi pripadajo. Kriza v gradbeništvo bo enkrat minila, a brez kvalitetne arhitekture ne bo šlo.

IO DAL