natečaj za uredtev Kongresnega trga in parka Zvezda v Ljubljani - odgovori na vprašanja natečajnikov

1. sklop vprašanj

1. Kolikšna je največja možna globina parkirne hiše in ali je ta omejena s kakšnimi ovirami ter na kakšni globini se pojavljajo morebitne ovire?

V projektu prof. Koželja, ki je bil izdelan na ravni PGD leta 1989, je bila predviden izkop gradbene jame na globini 280,97, kar pomeni cca 17,50 m globine pri Slovenski in 13,00 m globine pri Univerzi. Ta globina je predstavljala izhodišče za vse kasnejše preveritve.

2. Ali je možna odstranitev kakšne platane iz parka Zvezde, če bi to bistveno prispevalo k izboljšanju celotne zasnove prometa in ureditve parka?

Park se varuje kot celota, njegova zasnova in zasaditev. Odstranjevanje platan v parku Zvezda nikakor ni dopustno. Možno je le njihovo nadomeščanje s predhodno gojenimi že visokimi drevesi v primeru, da drevo v nizu dreves manjka ali pa je poškodovano in bi ga bilo potrebno tudi sicer nadomestiti.

3. Ali je možno spreminjati robove parka (izoblikovanje vogalov, zmanjšanje, povečanje parkovne površine) če bi te spremembe bistveno vplivale na zasnovo parka?

Park se varuje kot celota, njegova zasnova in zasaditev. Ključni elementi parka so njegova tlorisna zasnova z 8 potmi, ki se križajo v sredini, zasaditev z osmimi drevoredi, travnata zasaditev med potmi, obstoječa javna plastika ter elementi Plečnikove ureditve (stebrički, ki obdajajo park, vremenska hišica ob robu parka). Spremembe v smislu prilagoditve prvotnemu stanju so možne le v srednjem delu parka, ki je bil izsekan in urejen na hitro tik pred drugo vojno za slovesnost ob odkritju spomenika kralju Aleksandru.

4. Katere elemente urbane opreme lahko odstranimo in nadomestimo z oblikovno bogatejšimi ter katere elemente moramo brezpogojno ohraniti v obstoječi obliki?

Ohranijo naj se vsi elementi Plečnikove ureditve (stebrički, ki obdajajo park, stopnišče pred Uršulinsko cerkvijo, vremenska hišica, ograja pred univerzo). Poleg tega je potrebno ohraniti, obnoviti ali rekonstruirati robnike, spomenike in elemente ureditve vhoda/izhoda v Plečnikov podhod.

5. Zanima nas seznam prireditev, ki se sedaj vršijo na območju parka Zvezda in Kongresnega trga, čas teh prireditev ter seznam prireditev, ki jih mesto Ljubljana namerava izvajati na tem prostoru?

Seznam prireditev na Kongresnem trgu v letu 2003:
15. februar - Protivojne demonstracije,
2. april - Svetovni dan etnologije,
12. april - Otroška dobrodelna prireditev,
1. marec - Pustni karneval,
22. – 26. april - Slovenski dnevi knjige,
13. maj - Otroške delavnice,
14. junij - Vaja civilne zaščite,
18. junij - Dan odprtih vrat CNVOS,
19. junij - Pozdrav poletju,
20. junij - Parada ponosa in strpnosti,
24. avgust - Čebelarski sejem,
4. oktober - Svetovni dan živali,
6. – 10. oktober - Jesenska prodaja knjig,
14. oktober - Teden otroka,
26. oktober - Ljubljanski maraton,
1. december - Koncert – boj proti aidsu,
december - Novoletne prireditve.

Na Kongresni trg se bodo prenesle današnje prireditve, ki ne sodijo v park Zvezda in ki prekomerno obremenjujejo Prešernov trg. Opredelitev prireditev, ki v park še sodijo, se pričakuje od natečajnih rešitev (natečajno gradivo str. 31), prav tako pa je zaželena opredelitev natečajnikov do prireditev, ki so primerne za odvijanje na trgu.

6. Karta s prikazom komunalnih vodov ima nerazumljivo legendo, oziroma so posamezni vodi nerazločljivo označeni. Nejasno je kaj so obstoječi in kaj planirani vodi ter vrsta posameznih vodov. Ali je možno dobiti preglednejšo karto ali natančnejšo razložitev in razločljivo legendo?

Na karti Zbirnik komunalnih napeljav so prikazani obstoječi komunalni vodi. Predvidenih še ni, saj jih bodo povzročili šele gradbeni posegi na obravnavanem območju. Barvno so poudarjeni naslednji komunalni vodi:

• vijoličasto, kanalizacija
• rumeno, vročevod, plinovod
• modro, vodovod
• rdeče, elektrika nizka napetost
• zeleno, telekom kabliran
• pod Šubičevo potekajo kanalizacija, vodovod, kabliran telekom, elektrika nizka napetost,
• ostalo so lokalni komunalni vodi v parku, kot so kanalizacija in javna razsvetljava

7. Ali lahko dodajamo v park nove povezave in kaj so tisti ključni elementi v parku, ki jih moramo ohraniti?

1. sklop vprašanj, 3. odgovor

8. Ali je zasnova podhoda pod Slovensko cesto tudi zaščitena ali jo lahko spremenimo?

Ureditev ob izhodu Plečnikovega podhoda z zasnovo arh. T. Bitenca in vgradnjo ter oblikovanjem historičnih elementov ni dopustno spreminjati. Sam podhod pod Slovensko cesto ni zaščiten.

2. sklop vprašanj

1. ARHEOLOGIJA

Arheološko najdišče severnih Emonskih vrat - 'Bukvarna' ima status prvega in drugega varstvenega režima, kar v praksi pomeni ohranitev in prezentacijo in situ.

Kot je navedeno v gradivu, je v območju Kongresnega trga, kamor posegajo gradbena dela v zvezi z načrtovano garažo, pričakovati rimske, še verjetneje pa srednjeveške ostaline.

Vprašanja:

• ali je na tem mestu pričakovati odkritje pomembnih arheoloških najdb, npr 1. ali 2. varstvenega režima? Ali v tem primeru gradnja GH in z njo rekonstrukcije trga po Plečniku pade?
• če ne, kakšen je predviden scenarij sobivanja GH v kleteh in rekonstrukcije Plečnikovega Kongresnega trga na površini, z morebitnimi varovanimi arheološkimi najdbami? (ali jih je možno združevati s komunikacijskimi jedri?, ali so to povsem avtonomni ograjeni ali zastekljeni izseki iz sicer rekonstruirane površine trga?, itd)
• kje je najverjetneje pričakovati arheološke najdbe - ali lahko dobimo grafičen prikaz pričakovanega poteka ostalin (obzidja), ali vsaj območja, kjer bi lahko bile?

Odgovor:

• Na tem mestu ni pričakovati najdb, ki bi jih varovali s 1. ali 2. stopnjo varstvenega režima, seveda pa presenečenja niso izključena. Dokončen odgovor o kakovosti najdb bodo dala seveda izkopavanja in valorizacija ostalin.
• "Arheološke" elemente je seveda možno, zaželeno in ob ustrezni valorizaciji tudi obvezno prezentirati v okviru novega objekta (to naj bi se tudi zgodilo s severnimi emonskimi vrati)
• Kot je bilo že narisano v podlagah za natečaj, lahko na mestu garaže pričakujemo obrambna jarka rimske Emone, morda ostanke predmestne emonske arhitekture, posamezne prazgodovinske in antične grobove ter ostaline samostana. Emonsko obzidje je teklo pod današnjimi stavbami (linija S-emonska vrata – Vogal stavbe Univerze).

Območje ploščadi je bilo deloma raziskano ob gradnji komunalnih napeljav.

2. KLANČINE

Iz predloženih prometnih študij in drugega strokovnega gradiva natečaja je razvidno, da s strani MOL preferirani predlog klančin v območju Kongresnega trga ni posledica prometno najugodnejše rešitve (vse tri predlagane variante so po mnenju ekspertne skupine City studio doo prometno enako dobre: točka 3 in 4 str. 27), pač pa iz cenovnega vidika (za 7% cenejše od najdražje) ter s stališča avtonomnosti gradbenega posega (glede na nejasno situacijo okoliškega razvoja: Šumi, Južni trg, prometni režim Slovenska).

Vprašanja:

• ali je kriterij naročnika, to je ugodna cena (prestavitev kanala pod Zvezdo, rešitev brez tunela) in avtonomnosti gradbenega posega (reševanje čim večih tehničnih rešitev- zlasti pa uvoz/izvoz v GH znotraj območja Kongresnega trga) dejansko odločujoč kriterij, glede na to, da ga razpis med merili žirije za ocenjevanje sploh ne navaja (ali pač v točki 3?), v celotnem besedilu natečaja pa predstavlja jedro razhajanj med MOL(naročnikom) in DAL(stroko)?
• ali se natečajna žirija strinja s stališčem prometnih ekspertov, City studio doo, da so vsi trije predlagani režimi dostopanja/izstopanja motornega prometa do GH in vključevanja v širši prometni sistem (pozicije klančin), s prometnega stališča enakovredni (točka 3 in 4 str. 27)? Če ne, kakšen je s stališča žirije-izvedenca za promet, vrstni red rangiranja med preverjenimi tremi možnostmi in zakaj?
• Katera izmed treh predlaganih lokacij uvozno-izvoznih klančin in zakaj, je najboljša:
  • iz stališča vključevanja v širši prometni sistem?
  • iz stališča izvedljivosti (ali je s tem mišljena cena?)
  • iz stališča varstva naravne in kulturne dediščine?
  • iz stališča varstva Plečnikove dediščine?

Odgovor:

• V poglavju z naslovom » Natečajna naloga v zvezi s parkirno hišo«, str. 29, so navedeni vidiki ocenjevanja navezav parkirne hiše na Slovensko in med njimi so navedena tudi ekonomska merila. Ekonomska merila in izvedljivost pri tem natečaju niso odločujoči faktorji, saj bo natečajna komisija izbrala lokacijo klančin in jo podala investitorju v obliki priporočil.
• Vse tri preverjene lokacije klančin so v bistvu enakovredne s stališča navezave parkirne hiše na širši prometni sistem, seveda pa niso enakovredne s stališča notranjih poti, niso enakovredne cenovno, niso enakovredne v odnosu do naravne in kulturne dediščine, niso enakovredne v odnosu do Plečnikove rešitve in niso enakovredne s stališča avtonomnosti posega, to je, da se čimveč problemov reši na samem območju Kongresnega trga. Pri tem gre za vrednotenje, ki ga natečajna komisija ni izvedla, pač pa se je odločila, da bo lokacije klančin iz natečajnih projektov izbrala v obliki priporočil investitorju. Od natečajnikov se pričakuje, da na podlagi vseh zbranih vrednotenj in podatkov predlagajo najustreznejšo rešitev uvozno/izvoznih klančin.

3. SLOVENSKA CESTA in ŠUBIČEVA CESTA

Slovenska naj bi do leta 2012 doživela korenite spremembe. Zaprta bo za motorni promet v raztežaju med Šubičevo in Gosposvetsko. Po njej bo potekala tramvajska trasa. V natečajnih prilogah je v grafiki (priloga 2) narisan prikaz bodočega tramvajskega prometa (ki mimogrede razširi profil Slovenske v območju Zvezde tako, da povozi stopnice v podhod), tekst omenja še krožno križišče pri Drami (brez razlage, kam se od tod speljuje promet), potrebo po ohranitvi obstoječega avtobusnega postajališča pri Šumiju, priloga 6 grafika za PUP območje Šumi prikazuje območje peščevih arkad, predvideno je levo zavijanje na Šubičevo….nikjer pa ni zbirne grafike vsega naštetega.

Vprašanja:

• Kakšen bo končen načrtovan profil Slovenske ceste? Glede na to, da je Slovenska znotraj območja obdelave, za natečaj pa je več kot bistven njen bodoči profil, ki je odvisen od širšega modela prometnih tokov, prosim, da nam v digitalni obliki (dwg) posredujete njen načrtovan potek od vključno križišča z Erjavčevo, do križišča s Cankarjevo.
• Kakšen je minimalni dopustni profil Šubičeve v območju Zvezda, od Wolfove do vključno križišča s Slovensko? Ali lahko promet poteka enosmerno, ali se zahteva potniški promet v obe smeri?

Odgovor:

• Načrtovan profil Slovenske ceste je prikazan v prilogi št.2 in predstavlja izsek iz idejne študije »Koncept javnega transporta za mesto in regijo Ljubljana«. Študija bo integrirana v Dolgoročni plan, hkrati pa predstavlja osnovo za podrobnejša načrtovanja na posameznih potezah (kot je v tem primeru na poteku preko podhoda).
  Tako so bile na podlagi te študije preverjene tudi različne možnosti navezave parkirne hiše na Slovensko, ob eni teh preveritev tudi možnosti priključevanja območja Šumi.Ob tej priliki je izdelovalec preveritev City studio ponudil segmentno prometno rešitev s krožiščem na Erjavčevi za primer, ko bi hoteli zagotoviti navezavo parkirne hiše na Slovensko preko klančin na predelu od Kongresnega trga do Šumija iz vseh smeri. Vendar ta varianta še ni širše preverjena, niti v urbanističnem (izgradnja Šumija, prenova Drame s podhodi) niti v prometnem smislu (tramvajske trase).
• Profil Šubičeve ceste v podaljšku mimo parka Zvezda mora omogočati normalen dvosmerni promet tudi za avtobuse (LPP in turistične). Ukinitev prog LPP na območju Wolfove ni predvidena, zato mora širina vozišča znašati minimalno 2 x 3.25 m, optimalno pa 2 x 3.50 m. K temu je treba prišteti še širino kolesarske steze na obeh straneh, ki znaša minimalno 2 x 1,0 m, optimalno pa 2 x 1,30 m in seveda pločnik na obeh straneh. Javni potniški promet bo zaenkrat ostal dvosmeren, čeprav obstaja možnost, da bi ga s krmiljeno signalizacijo usmerjali tako, da bi bil praktično enosmeren. Na Wolfovi je ožina in tam, se dva avtobusa težko srečata, zato razmišljamo o rešitvi, da bi avtobusi na eni strani čakali pred Kresijo, na drugi pa na podaljšku Šubičeve. Odpeljali bi lahko le izmenoma, ko bi bila ožina prosta. Druga možnost je uvedba minibusov, ki pa so ožji in okretnejši in ne zahtevajo širine voznega pasu večje od 3,0 m. Verjetno se bo tudi Mestni svet dolgoročno odločil za to možnost, saj ne moremo pustiti historičnega jedra povsem brez javnega prevoza. Na postajališčih Kresija in Tržnica v povprečnem dnevu uporablja mestni javni prevoz približno 12.000 potnikov.

4. OBLIKOVANJE

Natečaj ima nalogo obdelati površino Kongresnega trga in Zvezde skupaj z obodnimi območji uličnih prostorov, pri čemer gre razen za umestitev klančin in stopnic za pešce za potrebe nove GH, ki so komunalnega značaja, zgolj za čimbolj verno rekonstrukcijo Plečnikovih načrtov. Nesrečno dejstvo je, da park in trg mejita na zazidalna območja povsem negotove prihodnosti (Šumi, Južni trg), ki so bistveni dejavniki za oblikovanje 'parketa nove dnevne sobe mesta'. Po drugi strani se kaže, da tako mirujoči kot gibajoči motorni promet v centru Ljubljane še zdaleč ni sistemsko rešen, ampak je predmet parcialnih interesov, možnosti in navdihov – zato tudi vse možne predhodne študije, ki preverjajo lokalne vplive GH na obodne ceste in obratno, ograjujejo pa se od ocene, kaj poseg pomeni za širšo prometno situacijo. Stiska pripravljavcev natečaja se kulminira v 5. točki meril za ocenjevanje: 'Prostorska in oblikovna usklajenost ureditve trga in parka z obstoječim stanjem' – kot da se bo promet in bodoči kompleks Šumi in Južni trg prilagajal rešitvam, ki jih bo prinesla nova GH? Če klančinam v GH pred Uršulinkami, ki jih ZNKD in Plečnikovi varuhi odobravajo, dodamo še zelo možno prezentacijo na novo odkrite arheologije in situ, se sprašujem, kakšen smisel ima še dobesedno ohranjanje Plečnikovega načrta izpred 65 let na preostanku poligona, ko je vnaprej jasno, da ga bodo nameravani posegi močno načeli. Smisel bledi tudi ob dejstvu, da je Kongresni trg del arhitektove neuresničene poteze z zaključkom v Južnem trgu – ta pa kot kaže, tudi v prihodnje ne bo dočakala svoje realizacije.

Vprašanja:

• Ali so pri oblikovanju površine Kongresnega trga možna odstopanja od Plečnikovih načrtov in v kolikšni meri?
• Če da:
  • ali je sprejemljiva tehnološko sodobnejša opremljenost rekonstruiranega Kongresnega trga (nadgradnja tehničnih lastnosti Plečnikovih svetilk, dodatna svetila, 'tehnična tla', itd)?
  • ali je dopusten drugačen nabor materialov tlaka?
  • ali so dopustne formalne reinterpretacije Plečnikovih zasnov, takšne ki usklajujejo stik moderne infrastrukture z duhom Plečnikove Ljubljane izpred 65 let?
  • ali so dopustne zajedalske strukture, ki izkoriščajo fasade obstoječih objektov za nove programe?
  • ali je cena za izvedbo površine v natečajni fazi odločilen kriterij?

Odgovor:
Spomeniško varstvena stroka varuje Kongresni trg z Zvezdo kot kulturni spomenik (razglasitev Kongresnega trga za kulturni spomenik je trenutno v teku), kar pomeni, da predvideva rekonstrukcijo Plečnikove dediščine v celoti.

Prenova trga in parka po Plečnikovi zasnovi torej obsega:

• prenovo tlaka po Plečnikovih načrtih in po vzorcu, ki je še ohranjen pred stavbo univerze (oblika, velikost plošč, barva, material)
• osvetlitev trga z litoželeznimi kandelabri po Plečnikovih načrtih, ki jih hrani Arhitekturni muzej
• prenovo betonskih stebričkov, ki obdajajo Zvezdo
• prenovo vremenske hišice s ponovno vgraditvijo meteorološke naprave, za katero je bila hišica postavljena
• pritličja stavb, ki tvorijo fasado Kongresnega trga in Zvezde je mogoče prenoviti za nove programe.

• Glede na današnje zahteve mesta, je tehnološko sodobnejša opremljenost rekonstruiranega trga je dopustna.
• Zahteve spomeniško varstvene stroke po rekonstrukciji Plečnikove zasnove je komisija sprejela kot svojo prioriteto. Vendar se je komisija odločila, da bo obravnavala tudi vse ostale predloge, kot je napisano v razpisnemu gradivu na strani 7.
• Cena za izvedbo površine v natečajni fazi ni odločilen kriterij.

3. sklop vprašanj

1. Spomeniško varstvene usmeritve nalagajo natečajnikom rekonstrukcijo po Plečnikovem načrtu z vsemi elementi mestne opreme - Čemu potem natečaj? Zakaj niso priloženi Plečnikovi načrti?

Natečaj je organiziran z namenom, da se pridobi strokovne smernice za ureditev ploščadi in prenovo parka, ki bodo omogočile rabo trga in parka za današnje in prihodnje potrebe mesta.

Natečajni nalogi so priloženi vsi poznani Plečnikovi načrti.

2. "Objekti za zajem zraka ne smejo posegati v zasnovo parka ali trga" - V kaj potem posegajo? - kako je lahko zajemnik zraka (6m? del mestne opreme? itd… itd…, toliko nasprotujočih si zahtev!

V natečajni nalogi je predvideno, da bo del vstopno izstopnega objekta na mestu obstoječega kioska pri Filharmoniji namenjen tudi prezračevalnim napravam. Ostale rešitve prezračevanja, potrebnih požarnih izhodov in podobno bodo predmet projekta parkirne hiše, ki bo nastal tudi na osnovi izbrane rešitve tega natečaja in ob sodelovanju njenih avtorjev.

3. Prebrali smo priloge št. 11 in št. 18 - Čigave interese zastopata g. Ocvirk in g. Lenard? - Namreč, oba zagovarjata izvozno-uvozni rampi pred Nunsko cerkvijo! S tem hote ali nehote pomagata podzemno-garažnim dobičkarjem, ki si želijo na račun mesta z minimalnimi stroški iztržiti čim več. - Ironija je v tem, da je za g. Ocvirka zadostni pogoj, če so rampa spravljene v Plečnikov raster, kar je za g. Lenard nadvse subtilna rešitev. - O sancta simplicitas!

Vprašanje je zastavljeno, hkrati pa mu je priložen tudi odgovor spraševalca. Dodatno pojasnjevanje ni smiselno in ne bo prispevalo k boljši rešitvi zastavljene natečajne naloge.

4. sklop vprašanj

1. Ločeni ponudbi za izdelavo PGD-PZI projektov pripravimo sami, torej ni posebej priloženega obrazca? Ali nebi ponudba morala obsegovati tudi idejni projekt, kajti natečaj je neke vrste predidejnega značaja?

Ponudbi za izdelavo PGD-PZI sta zahtevani zato, da bi naročnik pridobil orientacijo oziroma izhodišča za opredelitev stroškov projektne dokumentacije.

Pripomba glede idejnega projekta je smiselna zato dopolnjujemo gradivo z zahtevo po ponudbi za idejni projekt, projekt za gradbeno dovoljenje in projekt za izvedbo.

2. Kaj pomeni pogodba o poslovnem sodelovanju s članom zbornice in podjetjem (kako naj bi izgledala)?

V primeru, da avtor izbrane natečajne rešitve ne bo izpolnjeval pogojev za projektiranje, bo moral skleniti pogodbo o poslovnem sodelovanju s članom zbornice in podjetjem. S tako pogodbo bo slednji prevzel odgovornost za izdelavo projekta, avtor pa si bo z njo zagotovil pogoje sodelovanja.

3. Ali je možno poslati natečajni projekt po pošti z žigom oddaje istiga dne do 24.00-ure, kot je v navadi pri številnih natečajih?

Natečajni projekt je treba dostaviti do izteka roka na navedeni naslov. Poštni žig pri tem nima veljave.

4. Prosil bi vas za natančnejšo obrazložitev potrebe po rekonstrukciji Plečnikovega rastra tlaka? Kakšni posegi znotraj njega so dopustni?

2. sklop vprašanj, 4. odgovor.

5. Ali je dopusten drugačen razvoj prometne infrastrukture v okolici trga in parka?

V natečajni nalogi je prikazan pričakovan razvoj prometne infrastrukture. Kot tak predstavlja osnovo za določanje obsega in vsebine posameznih gradbenih posegov.

6. Ali je pozicija peščevih vhodov v park.hišo fiksna?

Pozicija peščevih vhodov/izhodov je predvidena na osnovi dosedanjih preveritev. Vsekakor je navezava peščevih poti na podhod pod Slovensko in v atrij Bukvarne smiselna, saj koristi in poudarja obstoječe potenciale in ni treba na tem mestu iskati novih. Odločitev za vhod/izhod na mestu obstoječega kioska pri Filharmoniji izhaja iz projekta prof. Koželja, ki je bila že takrat preverjena in odobrena. Ti izhodi so fiksni.

7. Ali gostinski lokal in (kateri?) paviljon lahko postaneta del trga; v kaksni obliki, kakšnega značaja?

Gostinski lokal lahko postane del trga s svojo sezonsko/začasno postavitvijo in ureditvijo. Taka rešitev se nedvomno ponuja v zgradbah med Vegovo in Slovensko.

5. sklop vprašanj

1. Ločeni specificirani ponudbi za izdelavo PGD in PZI projektov posebej za prenovo Kongresnega trga in posebej za ureditev parka Zvezda - Ali to pomeni, da je potrebno oceniti celotno investicijo, ki bi bila potrebna v primeru izvedbe natečajnega projekta in glede na znesek investicije določiti ponudbi za PGD in PZI? Ali to pomeni, da bo predvideni znesek gradbene investicije tudi eden od meril za ocenjevanje? - Oz. zanima me kaj točno mora biti specificirano v teh ponudbah?

Ponudba za izdelavo idejnega projekta, projekta za gradbeno dovoljenje in projekta za izvedbo (4. sklop vprašanj, 1. odgovor), je zahtevana zato, da bi naročnik pridobil orientacijo oziroma izhodišča za opredelitev stroškov projektne dokumentacije.

Ocena celotne investicije ni zahtevana in ni merilo za ocenjevanje (merila za ocenjevanje so navedena v razpisnemu gradivu).

2. Glede na predvideno uvedbo enosmerne ceste na Gosposki cesti, me zanima, ali se lahko predvidi zoženje te ceste, in/ali odpravo parkiranja ob njej?

Cesta je že sedaj enosmerna, morebitna ukinitev vzdolžnega parkiranja pa ni izključena.

3. Kakšen je (poleg parkirišč) program 1. kleti parkirne hiše pod trgom?

Poleg parkirišč in peš komunikacij z vertikalnimi komunikacijskimi jedri, se je po dosedanjih preveritvah kot primerna kazala namestitev javnega programa, zlasti na potezi med Bukvarno in Plečnikovim podhodom.

6. sklop vprašanj

Sem slovenska državljanka s stalnim prebivališčem v Ljubljani. Živim v Luksemburgu, kjer že sedem let vodim svoj biro za oblikovanje krajine. Sem članica luksemburške zbornice arhitektov in inženirjev (Ordre des Architectes et des Ingenieurs – Conscils). Moja izobrazba je diplomirani inženir agronomije (Univerza v Ljubljani).

Moja vprašanja so naslednja:

1. Ali smem sodelovati na natečaju za ureditev Kongresnega trga in parka Zvezda?
2. Ali smejo biti v začasni delovni skupnosti za ta projekt tudi arhitekti, ki niso državljani Slovenije in kdo je lahko v tem primeru nosilec projekta?

Na natečaju lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz razpisne dokumentacije. Po ZJN naročnik ne sme ustvarjati okoliščin za krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo ponudnikov oz. v tem primeru udeležencev natečaja (5. člen) kar pomeni, da mora dopustiti udeležbo tudi iz drugih držav. Za dokazovanje izpolnjevanja pogojev je treba predložiti listine, ki jih izdajajo pristojni organi države, v kateri ima oseba svoj sedež oz. domicil.

Izobrazba, ki se glede na Zakon o graditvi objektov ZGO-1 šteje kot enakovredno izobrazbo diplomiranemu inženirju arhitekture in diplomiranemu inženirju krajinske arhitekture za vpis v imenik poklicne zbornice, se tudi za namen tega natečaja šteje kot enakovredno.

Po 45. in 46. členu Zakona o graditvi objektov ZGO-1 mora biti odgovorni projektant vpisan v ustrezen imenik pri pristojni poklicni zbornici v Republiki Sloveniji oziroma v državi, s katero velja pogoj vzajemnosti. Če želi funkcijo odgovornega projektanta v Republiki Sloveniji opravljati posameznik – odgovorni projektant iz države, s katero pogoj vzajemnosti ne velja, pa se mora po pogojih 126. člena 5. točke ZGO-1 vpisati v imenik poklicne zbornice v Republiki Sloveniji ali pa natečajni nalogi priložiti ustrezno pogodbo o sodelovanju s članom Inženirske zbornice Slovenije. Upoštevati je treba tudi določbo 6.odstavka 228. člena ZGO-1, ki ureja pogoje za priznanje statusa odgovornega projektanta ob upoštevanju določb ZGO iz leta 1984.

Glede na informacijo IZS bo s 1.5.2004 veljal pogoj vzajemnosti za vse državljane EU.