natečaj za ureditev prostora Ljubljanice in Grubarjevega prekopa - odgovori na vprašanja natečajnikov

1. Zakaj ni obstoječa drevnina v strokovnih podlagah obravnavana vsaj pol tako pozorno kot obstoječi objekti? Se pričakuje od udeležencev natečaja, da si sami kartiramo obstoječe drevje, ki ostane v zasnovi, ali se morda pričakuje le shematski prikaz zasaditve? Pogrešamo bolj natančen ortofoto.

Od udeležencev natečaja se pričakuje principe ozelenitev in zasaditev, kot to opredeljuje poglavje 5. Obvezna vsebina natečajnega dela. Natančnejši ortofoto pa žal ni na razpolago.

2. Prostorsko zaključena območja – se pod tem imenom misli na cone in torej coning?

Prostorsko zaključena območja niso cone in opredeljevanje teh območij ni coning. Prostorsko zaključena območja so območja s skupnimi ali sorodnimi morfološkimi in programskimi značilnostmi. Opredelitev teh območij, njihov odnos do celote in prikaz njihove ureditve je predmet celovite rešitve.

3. Natančno kateri objekti na Zaloški cesti so predvideni za rušenje in ali je odstranitev teh objektov nujno upoštevati v natečajni rešitvi ali se lahko objekte po presoji udeležencev natečaja v končni rešitvi obdrži? (priloga: slika 2)

Usoda objektov ob Zaloški ni določena. Znano je le, da mora biti ob reki zagotovljena dostopnost brežin in prehod.

Po eni od zadnjih študij poteka tramvajskih prog potekajo linije ob Zaloški cesti prav na mestu sedanje obcestne zazidave med cesto in Ljubljanico.

4. Natančno kateri objekti na Špici so predvideni za rušenje? Kolikšno je območje zasebnih vrtov ob objektih v coni 1, ki ostanejo? (priloga slika 1)

V Strokovnih podlagah, konkretno pri grafičnem prikazu območja Špice naj po usmeritvah ostanejo obstoječi objekti ob ulici Prule z možnostjo obnove in nadzidave. Objektom naj ostanejo neposredna dvorišča oziroma vrtovi, na grafičnem prikazu so ta zemljišča označena z znakom pripadnosti. Z drugimi besedami, mejo teh zemljišč predstavlja logična sklenjena črta, ki poteka po parcelnih mejah zemljišč, ki ležijo neposredno ob objektih. Prilagamo prikaz zaželene meje iz teh usmeritev.

5. Podatki v strokovnih podlagah za natečaj niso skladni v podatku načrtovane splavnice ob Plečnikovi zapornici. Je ta na levem ali na desnem bregu Ljubljanice? (Naj bo obstoječi načrt splavnice v strokovnih podlagah tudi potem v natečajni rešitvi ali je podan le kot primer splavnice?)

Po izdelavi študije plovne poti je bilo na UO pridobljenih nekaj preveritev možnosti realizacije. Med njimi je tudi preizkus ureditve splavnice ob Plečnikovih zapornicah pri Cukrarni. Izkazalo se je, da je na levem bregu Ljubljanice več možnosti za izgradnjo splavnice in zato v Strokovnih podlagah prilagamo to preveritev kot eno od možnih rešitev.

6. V primeru, da udeleženci natečaja oddajo le celostno ureditev s Špico in nimajo svojih rešitev mostov, kako naj v svoji rešitvi obravnavajo nove brvi? Naj se jih nariše le shematsko, le nakaže..?

V celoviti rešitvi naj bodo predlagane brvi in mostovi prikazani shematsko.

Celostna ureditev s Špico mora vsebovati predvideno brv preko Gruberjevega prekopa v podaljšku ulice Prule. Lokacija brvi je vezana na prehod ob Poklicni živilski šoli na območju nekdanje Hoje, kar je prikazano v Strokovnih podlagah v poglavju 5.3 Usmeritve in izdelani programi za prihodnje urejanje posameznih območij. Dodatno pa prilagamo še prikaz natečajnega projekta območja ne desnem bregu Gruberjevega prekopa.

Ureditev Špice se mora navezovati tudi na to brv. Če elaborat ne vsebuje rešitve brvi, naj bo ta prikazana shematsko tako v tlorisih kot v prerezih in prikazih.

7. Kakšen je načrtovani jez v pogledu in tlorisu? Bi se dalo dobiti še kakšne dodatne vizualne predstavitve načrtovanega jezu?

V prilogi k odgovorom je prikazana zasnova jezu. Rešitev seveda ni dokončna, saj obstajajo ideje, da naj bi na pretoku proizvajali tudi elektriko, kakor je bilo to predvideno tudi na Plečnikovi zapornici pri Cukrarni. Možna količina elektrike ni zanemarljiva.

8. Kolikšna mora biti minimalna širina plovne poti na Ljubljanici? Kolikšna naj bo minimalna plovna pot ob Špici?

V pridobljeni študiji ni opredeljena minimalna širina plovne poti. Opredeljena je širina primernega plovila za prevoz potnikov 5m in širina splavnice 6,5m, kar bi lahko veljalo za zahtevan profil plovbe v eni smeri. Vsekakor pa predstavlja vsako ožanje obstoječe struge motnjo za plovbo ter potencialne probleme pri visokih vodah, tako zaradi deroče reke kot tudi zaradi smeti, različnih stvari in drevja, ki bi jih ob take ovire utegnilo naplaviti.

Ob tem je treba poudariti tudi določila Odloka o spomenikih oblikovane narave v Strokovnih podlagah v poglavju 5.2 Določila spomeniškega varstva, po katerih so obrežni prostori kakor so navedeni v Odloku zaradi zasnove odprtega prostora ob reki, zaradi oblikovanih kvalitet, dendrološke vrednosti dreves ter zgodovinske preteklosti in urbanističnega nastanka izredno pomembni.

9. Stopnice na obali Špice, ki so tik ob gladini Ljubljanice, so zavarovane? Morajo vse ostati v natečajni rešitvi?

Določila Odloka o spomenikih oblikovane narave v Strokovnih podlagah v poglavju 5.2 Določila spomeniškega varstva, navajajo med drugimi prostori tudi obrežni prostor Špice zaradi zasnove odprtega prostora ob reki, zaradi oblikovanih kvalitet, dendrološke vrednosti dreves ter zgodovinske preteklosti in urbanističnega nastanka kot izredno pomemben.

10. V natečajnih podlogah (Razpisnih pogojih za natečaj) pogrešamo:

• Prikaz obstoječih in predvidenih komunalnih vodov za celotno območje:
  Kanalizacija, vodovod, elektrika, PTT, vročevod v digitalni obliki (edino tako bo mogoče projektirati in presojati primernost predlaganih rešitev, četudi bodo rešitve ponekod zašle v kolizijo z obstoječimi ali predvidenimi vodi).
  Podatki o komunalnih vodih so bistveni del ureditve mestnega zunanjega prostora. Zato so potrebni tudi pri vseh prikazih v merilu 1: 500, torej pri zasnovi podrobnejšega oblikovanja na celotnem poteku vodotokov!

V strokovnih podlagah je prikazan potek kanalizacijskih zbiralnikov ob obeh strugah kot enega od odločujočih dejavnikov pri urejanju obrežnega prostora.

Pomemben je še zadrževalni bazen v sotočju Ljubljanice in Gruberjevega prekopa. Gre za manjši objekt ob oblikovanem zatravljenem terenu s prikazanimi jaški, kjer pa je možna reinterpretacija lokacijskih pogojev. (Preoblikovanje terena, opustitev predvidene ograje, zasaditev). Prilagamo situacijo.

Druge komunalne naprave v tej fazi načrtovanja niso tako pomembne, da se jih ne bi dalo prilagoditi predlaganim rešitvam, oziroma da bi te rešitve obremenjevali z zahtevami, ki jih predstavljajo ostali komunalni vodi. Že tako obsežen natečaj bi po nepotrebnem dodatno obremenjevali s problematiko, ki se bo reševala v naslednjih fazah načrtovanja.

11. Pri prikazu projekta mostu pri Cukrarni je verjetno prišlo do kombinacije listov dveh različnih projektov.

Gre za prikaze iz različnih faz načrtovanja. Kot piše pod posameznimi grafičnimi prikazi, gre za prikaze izbranega natečajnega elaborata in idejnega projekta, ki je nastal med nadaljnjim načrtovanjem.

Med razmnoževanjem je v tem prikazu pomotoma izpadel en list s tekstom, ki ga prilagamo.

12. Razočarani smo nad nenadnim časom in rokom razpisa, kakor tudi nad kvaliteto podlog. Pravkar smo se vrnili z dopustov, ne da bi karkoli vedeli o razpisu, pa čeprav smo spremljali morebitno objavo in še tik pred odhodom na počitnice preverjali novice na spletni strani stanovskega društva in zbornice. Objavo v UL in Delu smo očitno spregledali. Zdaj je dober mesec roka že za nami, prepozno je tudi za sodelavca iz tujine, ki si je želel sodelovati z nami. Pri pregledovanju podlog opažamo resne pomanjkljivosti, ki otežujejo začetek dela. Za območje Špice v podlogah ni vrisana lega nove, pravkar zgrajene šole, ki je ključna za ureditev prostora na desnem bregu. Na 40 strani razpisnih pogojev je navedeno, da za lokacijo brvi pri Špici in za prestavljeni Mrtvaški most ustrezata prečna profila 2 in 5, ki pa že na prvi pogled ne ustrezata stanju v prostoru. V podlogah tudi nismo zasledili grafične informacije o obstoječi mreži JPP-a, obstoječih kolesarskih poti in karto obstoječih in načrtovanih prometnih režimov. Kako naj pripravimo in predstavimo celovito prometno vizijo kot je zahtevano v obveznih vsebinah na strani 7 razpisnih pogojev? Naj jih vsak natečajnik individualno pridobi, preuči in preriše ali vriše v svojo rešitev???
Zaradi vseh naštetih pomanjkljivostih, ki smo jih odkrili še pred resnejšim začetkom dela predlagamo, da se podloge dopolnijo, rok za izvedbo natečaja pa ustrezno podaljša.

Natečajni roki so bili zaradi poletnih dopustniških mesecev precej podaljšani. Natečaj je bil razpisan 16. julij 2004, rok za postavljanje vprašanj 6. september in rok za oddajo 29. oktober. Ti roki po mnenju ocenjevalne komisije zadoščajo za izdelavo natečajnega elaborata.

Nova šola na desnem bregu Gruberjevega prekopa je prikazana v Strokovnih podlagah na grafični prilogi k poglavju 5.3. Usmeritve in izdelani programi za prihodnje urejanje posameznih območij. Situacija iz natečajnega projekta pa je prikazana tudi v prilogi k odgovoru št.6.

Prečna profila struge 2 in 5 sta navedena pravilno po podatkih Inštituta za vode republike Slovenije, vodnogospodarskega oddelka. Situacija digitaliziranih profilov je prikazana na grafičnih prilogah k Strokovnim podlagam. Seveda pa se profil terena brežine do struge spreminja glede na posamezno situacijo na poteku profila. Prav tako se na eni od možnih lokacij Mrtvaškega mostu na izteku Hrenove ulice, torej na poteku od Šentjakobskega mostu proti Gradaščici širi tudi prečni profil struge, kar je omenjeno v Strokovnih podlagah na str. 34. V ilustracijo dodatno prilagamo grafično prilogo situacije struge ob izteku Hrenove ulice v M 1:500.

Razpisovalec ne razpolaga s prometnimi kartami, ki so navedene v vprašanju. Od udeležencev natečaja se pričakuje, kakor je navedeno v Razpisnih pogojih na str.4, da bodo na podlagi svojih analiz potenciala, ki ga predstavlja obrežni prostor z zaledjem, predstavili svojo zasnovo rečne in obrežne infrastrukture ter najustreznejše prometne rešitve.

13. Lahko posamezna natečajna skupina odda rešitev celovite ureditve ter brvi in mostove ali samo en del (mostove in brvi / celovita ureditev)?

Na strani 6 Razpisnih pogojev je v točki 3.5 naveden odgovor na to vprašanje. Oddati je torej možno bodisi celovito rešitev s Špico in vsemi brvmi in mostovi, bodisi samo celovito rešitev s Špico, bodisi samo posamezno brv ali most.

14. V kakšnem merilu se oddaja idejni predlog objektov na Špici?

Tudi za objekte velja, da se predstavijo v merilu 1:500.

16. Podroben prikaz pristanišč in pristanov je potrebno oddati v merilu 1: 500- ali se vam zdi to merilo primerno za podroben prikaz in če ne ali je smotrno prikaz oddati v drugem merilu?

Rešitve je treba oddati v merilu 1:500.

Ocenjevalna komisija
Ljubljana, 14. septembra 2004